Policijsko veteransko društvo Sever Pomurje
Arhitekta Novaka 5, 9000 Murska Sobota
E-pošta: sever.pomurje@gmail.com

Dan suverenosti - 23. obletnica odhoda JLA iz Slovenije

Radovljica
Datum: 03.11.2014

Avtor/Vir: Anton Pozvek

V soboto, 25. oktobra 2014, ob 12. uri je v večnamenski dvorani Srednje gostinske in turistične šole v Radovljici potekala slovesnsot ob 23. obletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije. S tem dejanjem je Slovenija postala suverena, saj na njenem območju ni bilo več pripadnikov tujih vojska (JLA, tujih vojaških opazovalcev in pripadnikov mirovnih sil). Pripadniki takratne Teritorialne obrambe in milice ta dan praznujemo kot Dan suverenosti.

Zadnji vojaki JLA so se umikali iz vseh vojaških objektov na območju Republike Slovenije. Čas do dokončnega umika je bil za pripadnike teritorialne obrambe in policiste poln negotovosti, napetosti, nevarnosti izbruha novih oboroženih spopadov, pogajanj in nenazadnje prevzemanja izpraznejenih vojaških objektov v varovanje in upravljanje. Vojaške enote so zapuščale tudi vojaške objekte na območju Gorenjske, česar so se spomnili tudi na tokratni slovesnosti v Radovljici. Kraj letošnjega praznovanja prav zaradi dogodkov v času osamosvajanja torej ni bil izbran naključno.

Slovesnost sta organizirali Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever v sodelovanju s Pokrajinskim odborom ZVVS Gorenjska in Policijskim veteranskim društvom Sever Gorenjska.

Slavnostni govornik je bil predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar. Slovesnosti so se udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, bivši predsednik republike dr. Danilo Türk, obrambni minister Janko Veber, ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar, načelnik Generalštaba SV dr. Andrej Osterman, namestnica generalnega direktorja policije mag. Tatjana Bobnar, župan občine Radovljica Ciril Globočnik in drugi visoki gostje.

Program slovesnosti so oblikovali: Policijski orkester, Veteranski pevski zbor OZVVS Zgornja Gorenjska, harmonikarski orkester, solista Janja Hvala in Darko Peterman, balerine Glasbene šole Jesenice, Katja Stušek in Branka Smole.

25. oktober 1991 je bil izjemen dan in pomemben mejnik v novejši zgodovini. Po mnenju mnogih ta datum ne pomeni samo simboličnega konca 10–dnevne vojne, pač pa vrhunec dogajanja v procesu nastajanja samostojne države. 15 minut do polnoči, se je ta dan poslednji vojak poražene Jugoslovanske armade vkrcal na malteški trajekt VENUS in na trajekt JA PO-9. S tem se je končala še zadnja vojaška prisotnost jugoslovanske vojske na slovenskem ozemlju. Da je bila varnostno tvegana operacija umika tako uspešna, se je potrebno zahvaliti vsem, ki so jo vodili in v njej sodelovali in današnje praznovanje je tudi simbol enotnosti takratne milice, teritorialne obrambe in civilnega prebivalstva v odločilnih trenutkih boja za Slovenijo.

Pred tem zadnjim dejanjem oktobra 1991 se je v Sloveniji dogajalo marsikaj. Tudi na Gorenjskem, kjer je bila situacija nekoliko specifična. V času od junija do oktobra 1991 so v dogodkih sodelovali tako  pripadniki TO, milice in civilisti, kakor tudi organizacije in društva od gasilcev in članov civilne zaščite, lovcev, radioamaterjev, zdravstvenih delavcev, članov Rdečega križa, Gorske reševalne službe, vodniki reševalnih psov, odgovornih v občinah in krajevnih skupnostih, narodni zaščiti in hranitelji orožja.

Na Gorenjskem je bilo leta 1991 sedem mednarodnih mejnih prehodov, ki so bili prvi cilj JLA in zvezne milice. Poleg Brnika so bili še cestni mejni prehodi Rateče, Korensko sedlo, Karavanke, Ljubelj, Jezersko in železniški mejni prehod Jesenice.

V vojnem letu 1991 so bile na Gorenjskem vojašnice v Kranju, Škofji Loki in na  Bohinjski  Beli, vojaški center  Rudno polje na Pokljuki, skladišče minsko eksplozivnih sredstev Drulovka, na Brniku je  bila vojaška eskadrilja, na Suhi prisluškovalni obveščevalni center, vojaško strelišče v Crngrobu in v Radovljici sedež obmejnega graničarskega bataljona, kateremu je bilo podrejenih še 11 stražnic oziroma karavl: Ankova planina, Virnikova planina  na Jezerskem, Medvodje, Ljubelj, Moste, Javorniški Rovt, Planina pod Golico, Belca, Korensko sedlo ter Slatna in Tromeja.Na Gorenjskem je imela JLA tedaj približno 2100 pripadnikov. Poleg tega so s helikopterji  27. Junija 1991 pripeljali še približno 120 pripadnikov Zveznega sekretariata za notranje zadeve. Na Brnik je bilo desantiranih 13 pripadnikov, na Karavanke 54 in dodatno še 51, ker niso našli in zasedli edinega mednarodnega mejnega prehoda na Jeseniški železniški postaji.

Enote Teritorialne obrambe so imele 26. junija 1991 vpoklicanih preko 700 teritorialcev, milica pa preko 1100 delavcev.

Gorenjska je bila v času vojne okno v svet za mlado državo, saj so imeli ves čas odprt mednarodni železniški mejni prehod Jesenice, preko katerega so se naši predstavniki srečevali s politiki evropskih držav in jih tudi seznanjali z dogodki v Sloveniji. Mednarodni mejni prehod Brnik tudi ni bil zaseden, vendar je bil zaprt zaradi zaprtja zračnega prostora že dan pred agresijo.

Osamosvojitvena vojna se je na Gorenjskem končala prej kot v drugih delih Slovenije. Prav predaje v začetni fazi karavel in umik tankovske enote z Brnika pa lahko pojmujemo kot začetek odhoda vojakov JLA iz Slovenije. Tako so pripadniki JLA na Gorenjskem zapustili vse stražnice in jih predali slovenskim oblastem v času od 29. junija do 3. julija, območje letališča Brnik pa so zapustili 4. julija.

Operativni dogovor o načinu končnega umika JLA z Gorenjske je bil sprejet  na Brdu pri Kranju. Na osnovi tega dogovora je JLA slovenskim oblastem predala vse vlakovne kompozicije, ki jih je imela na Gorenjskem, prav tako pa je bil dorečen načrt umika ostalih pripadnikov JLA, ki so s seboj lahko vzeli le osebno opremo in oborožitev. 


» Vse novice in obvestila

Policijsko veteransko društvo SEVER za Pomurje
Arhitekta Novaka 5, 9000 Murska Sobota

E-pošta: sever.pomurje@gmail.com

PVD Sever Pomurje 2017